Intervju: Boštjan Erčulj

Futsal klub Zavas je v samo treh sezonah svojega obstoja postal paradni konj ekipnih športov na Vrhniki in s svojim delovanjem, predvsem pa odlično organizacijo, poskrbel, da se glas izjemnosti širi ne samo v okolici Vrhnike, pač pa po celem malo nogometnem omrežju, ki pred velikim projektom Evropsko prvenstvo v futsalu 2018, ki ga gosti Slovenija, postaja čedalje bolj naelektreno. Glavni akter, zavasova marioneta, je dolgoletni športni sodelavec Boštjan Erčulj, ki je svojo vizijo speljal od trenutka, ko se je ta zasidrala v njegovih mislih, do danes ko smo jo »igralci s klopi« že povsem sprejeli za svojo. Ko celoten klub, od brisalca tal, od slehernega navijača, do tistega najboljšega igralca diha kot eno, rezultat enostavno ne more izostati. In tako se je Vrhniki zgodil ZAVAS.

Vsi se navdihujemo nad uspešnimi zgodbami in danes se ZAVAS o slednji pogovarjam z njenim scenaristom in režiserjem Boštjanom Erčuljem.

Boštjan lepo pozdravljen! Ni naključje, da sva se na pogovoru dobila šele ob zaključku sicer uspešne tretje sezone vašega futsal kluba. Vključevanje novih selekcij, ki pri zavasu rastejo kot gobe po dežju in njihovo uspešno delovanje verjetno zahteva kar precejšni časovni davek?

No, najprej bi rad malo popravil tvojo najavo oz. malce zmanjšal svoje zasluge. Res je, da je ideja o ustanovitvi futsal kluba nastala v moji glavi, vendar to ne bi bilo dovolj, da bi do ustanovitve tudi prišlo. Ključen je bil pogovor s človekom, ki ga izredno cenim, tako po človeški kot strokovni plati. Mile Simeunovič je takrat verjetno ocenil, da bo nastal klub, ki mu bodo ljudje zaupali in kjer bo lahko širil svoje bogato znanje, ki je res ogromno. Tako je bil 12. aprila ustanovljen Futsal klub Zavas, v takratni upravi pa sta bila še prvi predsednik kluba Miran Ribič in Igor Repac. Jeseni smo začeli iz nič in praktično takoj se je začel meteorski vzpon. V prvem letu sta nastali dve selekciji s tem, da so se naši mladinci uvrstili v finale državnega prvenstva. V drugem tri selekcije, ko se članska ekipa uvrsti v 1. Slovensko futsal ligo, mladinci pa ponovijo dosežek izpred leta. V pravkar zaključeni sezoni nova selekcija (U17) in spet uspešna sezona. Člani so obstali v 1.SFL, kar je ogromen uspeh, naše dame napredujejo, U17 se uvrsti med osem najboljših v državi. Prvič smo doživeli tudi »neuspeh«, saj smo od naših mladincev pričakovali več. Je pa to izkušnja iz katere smo se nekaj naučili. Sam osebno pa bi za uspeh označil povsem druge stvari. Vzdušje v vseh naših ekipah, ki je enkratno, množica ljudi ki nas spremlja tako na tekmah, kot po družabnih omrežjih, vse naše igralke in igralce, ki so s svojim obnašanjem in pa s svojim pristopom, tako na treningih kot na tekmah zgled mladim. Nikakor ne smem pozabiti prostovoljce, ki nam pomagajo pri organizaciji tekem, kot si omenil, od čistilca tal dalje. Ne smem seveda pozabiti tistih, ki nam pomagajo finančno, premalokrat se jim zahvalimo. Predvsem pa moram omeniti svoje sodelavce, člane uprave in vse trenerje (trenerko). Res so krasni in odlično opravljajo svoje delo. Kar pogosto se zgodi, da me dobesedno na cesti ustavi kakšen Vrhničan, ki ga niti ne poznam in pohvali naš klub… takrat si lahko le ponosen.   

V letošnji sezoni ste se prvi ligi premierno predstavili z naj izkušenejšo selekcijo, člansko ekipo, ki jo je vodil, verjetno najboljši igralec v zgodovini slovenske malo nogometne igre Milivoje Simeunovič. Poleg vašega pogleda na prvo sezono v prvi slovenski ligi, me predvsem zanima, kako Vam je uspelo na Vrhniko privabiti tako veliko ime tega atraktivnega športa?

Mislim, da je Mile, o tem se zanimivo nisva nikoli pogovarjala, na Vrhniki videl predvsem zgodbo. V začetku, takrat sva se poznala predvsem iz vrhniškega turnirja, je verjetno ocenil, da smo na Vrhniki pravi ljudje in da je naš kraj pravo okolje za futsal. To je bil tudi čas, ko se je, kljub temu, da je še danes odličen igralec, začel spraševati kaj bo počel po igralski karieri. Verjetno pa je bil, morda še bolj, ključen dogodek lanska uvrstitev v 1.SFL. Kljub mamljivim ponudbam drugih klubov, je ostal na Vrhniki, kar je bila največja »okrepitev« naše članske ekipe. Odločitev je bila seveda zelo pogumna, naši igralci pa so bili seveda navdušeni. Verjetno nekateri do prvega treninga niso verjeli, da jih bo treniral največji. No nadaljevanje je znano. Brez kakršnih koli zvenečih imen, z domačimi igralci je naredil ekipo, ki je bila čedalje bolj enakovredna ekipam iz 1.SFL. Verjetno so še danes igralci prve lige, ki ne znajo našteti niti treh priimkov naših igralcev. Obstanek je ogromen uspeh.     

Po končani klubski sezoni se v malo nogometni branži ne odide na dopust. Ravno nasprotno. Že pogledujete proti naslednji sezoni, približuje pa se tudi lepše vreme in kopica malo nogometnih turnirjev, med njimi seveda tudi že tradicionalni 12. vrhniški futsal turnir, ki bo tudi letos, pod reflektorje športnega parka Vrhnika med 2. in 4. junijem, privabil več tisoč navdušencev okroglega usnja in nogometnih vragolij. Reciva, da sem obiskovalec letošnjega turnirja. Kaj vse prijetnega se mi lahko zgodi v treh dneh turnirja?

Ne samo, da se pripravljamo na turnir, kar se uprave tiče se je že začela nova sezona. Treba je najti sredstva za njo, začenjamo s selekcijo U15, pripravljamo zaključek sezone, čaka nas skupščina in še ogromno, recimo jim, malenkosti.  Vrhničane pa verjetno najbolj zanima turnir, ki je zelo priljubljen, tako med gledalci kot igralci. Lani smo našteli 1000 obiskovalcev dnevno, torej več kot 3000 v treh dneh turnirja, poskrbljeno je za vse, ki bodo v času od 2. do 4. junija v športnem parku. Najboljši igralci futsala, ogromno zabave, odličen komentator, dobra glasba, upamo da vroče vreme, prav gotovo pa mrzlo pivo, masaže, darila, varstvo otrok in še in še. Skratka splača se odpraviti na Vrhniko, tudi če vas nogomet niti ne zanima.

Še ena uspešnica je vaša spletna facebook stran, ki dosega izjemno število ogledov in je na ta način tudi odlična promocija za vse podpornike, ki so ali bi to še radi postali.

Facebook je kot ženska, splača se ukvarjat z njo. Za nas FB predstavlja okno v svet, brezplačno reklamo. Je pa res, da zahteva precej časa, volje, pa tudi nekaj kreativnosti. Če objaviš, da si bil na kavi v Mantovi npr. to nikogar ne zanima, tiste, ki sledijo nas, pa zanimajo zadetki s tekme, »hakl« Benđota, kdaj bo selekcioniranje za U15, kdo od naših se je uvrstil v reprezentanco U17, kdo je naš novi sponzor itd.

Kakšni so vaši kratkoročni cilji in dolgoročna vizija malega nogometa na vrhniki?

Futsal klub je tukaj in tako bo še naprej. Nadaljevali bomo svojo zgodbo z malimi koraki. Želimo si, da bi bili Vrhničani ponosni na naša dekleta in na naše fante, želimo si, da bi bili na nas ponosni tudi tisti, ki nas podpirajo. Želimo si polne dvorane na vseh naših tekmah, saj si naše igralke in igralci s svojo borbenostjo in požrtvovalnostjo to tudi zaslužijo. Želimo si polna igrišča, zato otroci pojdite ven in brcajte ali mečite žogo, tecite, skačite, kolesarite, naj bo šport vaše okno v svet. Želimo si boljše pogoje za šport in rekreacijo na Vrhniki, želimo si večji posluh občine.

Boštjan iskrena hvala, da ste si kljub velikim obveznostim, ki jih prinaša mali nogomet, vzeli čas za pogovor. Naj vaše želje uslišijo prava ušesa, današnja vizija pa postane vaš in naš jutri.

Aleš Sečnik